Uplinjevalni kotel na polena s pomočjo ventilatorja ustvarja podtlak, ter dimne pline in ogenj obrne navzdol. V spodnjem delu kotla se tako vrši fino izgorevanje lesnega plina, ki nastaja pri gorenju. Ta proces imenujejo uplinjanje oziroma piroliza. Dovod primarnega in sekundanega zraka, ki sta potrebna za gorenje, se dovajata preko elektronsko vodenih loput. S tem se zagotavlja optimalno zgorevanje in nizke vsebnosti dimnih plinov. Lamda sonda katera meri vsebnost kisika v dimnih plinih pa na osnovi izmerjenih podatkov skrbi za maksimalen izkoristek.

Posekana drva imajo cca. od 40 - 60 % vlažnosti. Takšna drva niso primerna za kurjenje, zato jih je potrebno predhodno posušiti. Da dobimo primerno vlažnost polen, ki so ustrezna za kurjenje v kotlih na polena je potrebno drva razžagati, razcepiti in zložiti v zračnem prostoru. Lahko jih zložimo tudi na prostem, vendar jih je potrebno zaščititi pred dežjem. Za učinkovito delovanje uplinjevalnega kotla je dovoljena maksimalna vlažnost polen do 20%. Višja vlažnost drv, ne pomeni samo zmanjšane energetske vrednosti goriva, ampak tudi slabše gorenje, nižje izkoristke in krajšo življenjsko dobo različnih materialov vgrajenih v uplinjevalnem kotlu. Drva je zato priporočljivo sušiti vsaj dve leti, lahko pa se posamezne vrste lesa, če imajo idealne pogoje za sušenje, posušijo tudi nekoliko prej. Vrsta lesa ni pomembna.

Za učinkovito delovanje uplinjevalnega kotla je potrebno kotlu prigraditi zalogovnik. Brez zalogovnika vgradnja kotla ni dovoljena. Priporočeni so sledeči izračuni. Velikost zalogovnika se določi glede na moč kotla oziroma velikost nalagalnega prostora. Pri nazivni moč kotla mora biti velikost zalogovnika najmanj 55 l / kW nazivne moči. Pri velikosti nalagalnega prostora pa mora ta znašati minimalno 12 l na liter nalagalnega prostora. Upošteva se končni izračun, ki je večji.

Uplinjevalni kotel na polena ETA SH s svojimi številnimi patenti dosega izredno dobre rezultate in zanesljivo delovanje. Izkoristki kotla, ki so nad 90% so odraz zares visoke učinkovitosti. Kotel na drva ETA SH odlikuje visoka kakovost in do potankosti premišljen regulacijski sistem. Nadzorujete in upravljate ga lahko preko pametnega telefona ali tabličnega računalnika. Z aplikacijo meinETA je dostop omogočen praktično od vsepovsod. Kotel vam pošlje tudi e-pošto.

Danes je izbira novega ogrevalnega kotla lahko velik izziv. Za kaj se odločiti, da ne bo sistem čez nekaj let zastarel? Trendi so danes usmerjeni v veliki meri na vgradnjo toplotnih črpalk. Potrebno pa je omeniti, da so v velikem porastu tudi uplinjevalni kotli na polena. Razlog za to so sodobni in bolj učinkovitejši uplinjevalni kotli, ki zagotavljajo boljši komfort bivanja ter uporabo domačega energenta, ki je še vedno med najcenejšimi. Pri tem moramo upoštevati tudi manjše izpuste CO2. 

Les ima glede na vrsto, različne kurilne vrednosti, saj se med seboj razlikuje po gostoti, sestavi in vitalnosti. Kurilne vrednosti petih najbolj pogostih vrst lesa, ki rastejo pri nas, si lahko pogledate spodaj:

- smreka: 2.037 kWh/m3 

- bor: 2.450 kWh/m3 

- bukev: 2.968 kWh/m3 

- hrast: 2.768 kWh/m3 

- gaber: 3.069 kWh/m3 

Vir: Šumarska enciklopedija